Tretji medijski sektor v ZMED-E

Predlog ZMeD-E ustrezno ne vzpostavlja “tretjega medijskega sektorja” svobodnih in skupnostnih medijev, ki je po stališču organizacije UNESCO v vsaki zdravo demokratični družbi pomembno dopolnilo javnih in zasebnih medijev ter je v javnem interesu na področju medijev tudi glede na Priporočila in resolucije Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, saj ga ob novi definiciji medijev brez sklicev na vrste medijev in tehnologije prenosa ter tehnološka nevtralnost zakonskih rešitev in posodobitvi opredelitve javnega interesa v medijih in finančnih shem za medije posebej sploh ne omenja.

 

Tretji medijski sektor svobodnih skupnostnih medijev sicer je v javnem interesu na področju medijev, kot ga redefinira predlog novele ZMED-E, saj predpostavlja:

- pravico državljanov oziroma državljank, narodnih manjšin pri nas in v soseščini ter invalidov in drugih ranljivih družbenih skupin do javnega obveščanja in obveščenosti;

- pluralnost in raznovrstnost medijev,

- medijsko pismenost, ki pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki državljanom omogočajo učinkovito, varno, kritično in aktivno uporabo ter produkcijo medijev;

- neodvisno, etično in verodostojno novinarstvo;

- ohranjanje nacionalne in kulturne identitete;

- kulturno in umetniško ustvarjalnost v medijih.«.

 

Svobodni in skupnostni mediji tretjega medijskega sektorja, katerih izdajatelji so nevladne organizacije, tako v skladu s predlogom novele ZMED-E lahko še naprej sodijo med zasebne medije, študentske radijske ali televizijske programe posebnega pomena ali nepridobitne medije posebnega pomena, ki jih predlog ob radiu in televiziji razširja še na splet in tisk. Pristojni minister za kulturo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona s podzakonskimi akti določi: postopek javnih pozivov in javnih razpisov, pogoje za kandidiranje ter kriterije in merila za presojo in ocenjevanje vlog prijaviteljev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo; pravilnik (na predlog Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije), v katerem se določijo podrobnejša merila za opredelitev programskih vsebin lastne produkcije; in pravilnik (na predlog Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije), v katerem se podrobneje določijo postopek in pogoji za pridobitev oziroma odvzem statusa medija posebnega pomena ter postopek in pogoji za razširjanje lokalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena v mreži.

 

Ker se za dodelitev statusa lokalnega radijskega in televizijskega programa v ZMED-E kot pogoj določi, da ima izdajatelj sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom z najmanj tremi delavci, ki sodelujejo pri pripravi programskih vsebin, razen če gre za program, ki je v skladu z aktom o ustanovitvi in programsko zasnovo namenjen pripadnikom manjšinskih etničnih in narodnih skupnosti; je manj verjetno, da bi svobodni in skupnostni mediji tretjega medijskega sektorja lahko pridobili status lokalnega radijskega in televizijskega programa. V primeru statusa nepridobitnega medija posebnega pomena je namreč ta pogoj, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali zagotovljeno drugo dolgotrajno sodelovanje z najmanj dvema novinarjema oziroma programskima delavcema, razen če gre za medij, ki je namenjen obveščanju pripadnikov manjšinskih etničnih in narodnih skupnosti.

 

Šele ko bo s podzakonskim aktom Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in v soglasju s pristojnim ministrstvom za kulturo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona v splošnem aktu določila vrste tematskih radijskih programov, njihove značilnosti oziroma programske vsebine, ki jih ti programi lahko razširjajo, in programske zahteve, ki jih mora izdajatelj določiti v vlogi, ter pogoje, pod katerimi jih lahko spreminja, pa bo dokončno jasno, ali bo v prihodnje kak svobodni skupnostni medij tretjega medijskega sektorja lahko organiziran tudi kot tematski radijski program.